Preformatiranje ameriškega mita

 

                                               

Če ne drugače je svet razdeljen na dva pola. Tiste, ki so jim ZDA vzor in tiste, ki smatrajo ZDA vir vseh svetovnih problemov. Dokler bo tako bodo na svetu vojne. Z de-industrializacijo ZDA njihova vloga v svetu slabi. Družba ZDA je razklana. Mnogi se hočejo izviti iz njihove hegemonije. Pojavljajo se konkurenti. V cilju ohranjanja ameriškega načina življenja in svetovnega monopola, prihaja do konfliktov znotraj in zunaj ZDA. Poteka preocenitev svetovne vloge ZDA znotraj samih ZDA in v svetu. Preobrazba bo vplivala na svetovni mir in blaginjo. Noben imperij v človeški zgodovini ni večen. Razpadanje imperija kot ga poznamo danes bo dolgotrajno in zato toliko bolj nevarno. Z nekaj zapisi bi rad pojasnil zakaj.

 V časih ZDA in Sovjetske zveze sem rad opazoval rivalstva med obema velesilama. Po službenih dolžnostih sem bil od osemdesetih let prejšnjega stoletja v obeh državah velikokrat. V njihovih podjetjih sem spoznaval razmišljanja srednjega sloja. Tako sem spoznal sistema bolje kot njihovi pristaši ali nasprotniki iz ideološko filozofskih debat.

Potem, ko je dobro premagalo zlo (demokracija -komunizem) kot so to razumeli v ZDA, so ZDA izgubile motiv boja z ideološkim nasprotnikom. Izguba motiva ni bila zgolj vojaška ampak vsesplošna, ideološka, propagandna, tehnološka, itd. Kasnejši boj ZDA s terorizmom tega motiva ni mogel nadomestiti in ne na novo motivirati nacijo. ZDA so postajale globalno vse manj konkurenčne. Globalizacija, katere največji pobudnik so bile same, se je začela obračati proti njim. Celotne veje industrije so začele propadati. Z de industrializacijo, je začel srednji sloj izginjati. Najsposobnejši niso več študirali na tehnoloških univerzah ampak, pravnih, upravnih, finančnih, medicinskih. Zaslužki so v teh poklicih večji in hitrejši kot v industriji. Od vseh motivov je ostal le še pohlep. Tehnološke univerze so preplavili Kitajci tako v učilnicah kot za katedri. Ti so preostala znanja odnašali na Kitajsko in tam ustanavljali visoko tehnološka podjetja. Vpliv ZDA kot svetovnega hegemona se je začel zmanjševati.

S slabljenjem svetovnega vpliva poteka znotraj ZDA preocenitev in nova osvetlitev položaja ZDA kot svetovnega svetilnika dobrega (Kot si to predstavljajo oni). Da bi razumeli ta proces, je potrebno razumeti razmišljanje ljudi, ki so ZDA ustanovili. Nacionalni mit izbranosti ZDA kot svetilnika dobrega, se je za razliko od nacionalnih mitov drugih držav pojavil s samo ustanovitvijo ZDA. Vodje protestantov prihajajočih v novi svet, so si zadali cilj ustanoviti državo, ki naj bi bila vzor vsemu svetu. Na prepričanju, da so od Gospoda izbrani, je osnovana nadaljnja politična kultura ZDA in sprejeta kasnejša zunanja politika in delovanje ZDA. To spoznanje se odraža na dva načina. Republikanski, na osnovi katerega so ZDA dolžne aktivno širiti demokracijo, svobodo in se boriti z nedemokratičnimi režimi po vsem svetu in demokratski, na po katerem so ZDA dolžne biti predvsem zgled delovanja drugim. (Zelo preprosto povedano). Oba združuje protestantski mit o izbrani družbi, v kateri je vsak človek izjemen in izbran za zveličanje. V tem smislu je napisana tudi ustava ZDA po kateri ima vsak posameznik pravico biti srečen. Ideja izbranosti se je odrazila globoko v ameriški mentalnosti in delovanju. V času transformacije ZDA v kapitalistično družbo 19, 20 stoletja, se je ta ideja preobrazila v idejo uspeha. Iz tega razloga ima vsak povprečen Američan v sebi strah biti neuspešen. Ideja prej religiozno srečnega ali nesrečnega človeka, se je počasi transformirala v pojem uspešnega in neuspešnega posameznika, mit izbranosti pa v pojem izjemnosti (exceptional nation).

Ta mit se je uspešno potrjeval do konca šestdesetih let prejšnjega stoletja, pogojno do konca stoletja.

V začetku je bilo vprašanje za koga deluje princip izbranosti. Najprej je deloval le za belega moškega, potem za vse moške, potem vse ženske in moške, potem za vse rase, itd. V obdobju uspeha je prišlo do spoznanja, da je potrebno dobro širiti po svetu.

V zadnjih tridesetih letih se je ta osnovna ideologija začela transformirati. Z globalizacijo in pojavom konkurence je velik del srednjega sloja izgubil svoj izključujoči ekonomski status, kar je privedlo do postopnega dvoma v ameriško izjemnost. Lagodno življenje in prepričanje v lastno izjemnost je privedlo do nekonkurenčnosti ameriškega srednjega razreda (industrije) in posledično ekonomskih neuspehov, ki jih je dopolnjevala inflacija. Protestantska koncepcija malih mest v katerih je večinoma srednji sloj deloval, se je začela s propadom industrijskih podjetji rušiti. S tem se je začel dvom v njihove osnovne vrednote. Za Američane je iskanje zvez, združevanje in skupno delovanje v različnih tako imenovanih asociacijah na družinskem, verskem, mestnem, dobrodelnem področju ključno. Ustanavljajo klube, društva za ta ali oni smiselni ali nesmiselni namen. Kultura združevanja se je z ekonomskimi neuspehi posameznikov začela rušiti. Dodatno je pripomogla neustrezna politika, ki je v želji narediti dobro, v resnici naredila zadeve še slabše.

Vse skupaj je privedlo do sprememb tradicionalnega ameriškega načina življenja, množice individuumov, ki vsak misli in deluje po svoje in se nahaja v določeni stopnji izgubljenosti. Posledično je naraščalo število profesorjev na ameriških družboslovnih univerzah, v ameriškem smislu imenovanih liberalcev, ki so od vsega začetka negativno nastrojeni do tradicionalne ameriške ideje izjemnosti.

Število teh je danes po notranjih ocenah doseglo 80%. Ideje teh so postavile idejo izjemnosti pod dvom. Nove pogledi enačijo vso ameriško zgodovino s sistemskim terorjem. Teorije univerz prehajajo v politične procese. Novi pogledi pogledi so popolnoma razklali družbene elite in družbo samo.

Trenutno stanje v ZDA je tako, da del družbe misli, da so ZDA najvišji možni dosežek idealne družbe, drugi del je ob izgubi vodilne ideologije in delovnih mest zmeden in tretji, ki ga predstavlja višje izobražen sloj in je prepričan, da so ZDA najslabše kar se civilizaciji lahko zgodi.

V nasprotju s tradicionalno družbo ZDA v kateri si je vsak poskušal dokazati svojo izbranost, zdajšnja družbena transformacija teži k dokazovanju oziroma potrjevanju različnosti posameznika oziroma kar posameznike razdružuje (rasa, spol, itd.)

Kaj se bo zgodilo, ko družba namesto tistega kar jo združuje postavi v ospredje tisto kar jo razdružuje je tvegano napovedati. Vprašanje je, kako se bo ta nova koncepcija idealne družbe odrazila v zunanji politiki ZDA. Seveda se mora. Nekdo, ki je zase prepričan, da je prav samo njegovo in v širjenju njegovega dobrega lahko počne karkoli, bo postopal drugače kot oni, ki smatra, da imajo žrtve več pravic od nasilneža. Tako razmišljanje v ključni fazi mora privesti k manj agresivni zunanji politiki. Vendar preformatiranje družbene koncepcije ni zaradi zunanje politike. To poteka zaradi notranjih problemov. V ta namen se dodeljujejo ogromni socialnim transferji, namenjeni ublažitvi družbenih nasprotji. Dodeljujejo se skupinam, ki se čutijo zapostavljen in ogrožene.

Kljub razmetavanju velikih količin denarja v razvojne projekte za oživitev realne ekonomike in omilitev notranjih nasprotji se rezultatov zaenkrat ne opazi, nasprotno , nasprotja se le še poglabljajo. Vse bolj postajata prisotna samo še levi in desni radikalizem.

Levi pojasnjujejo, da je začel srednji sloj v ZDA po letu 2000 intenzivneje propadati zato, ker so se preferirale zgolj določene skupine prebivalstva (beli), medtem ko na drugi strani desni krive leve, ki so ljudem ukradli “njihov sen uspeti” in Kitajce, ki na račun poceni delovne sile konkurirajo Američanom.

Neuspešna trajna realizacija ameriškega sna je danes privedla do vseobsegajočega administrativnega reguliranja, subvencioniranja in drugih prijemov nerealne ekonomike, v cilju blaženja vseh nakopičenih problemov. V zgodovini žal ni primerov, ko bi z razdajo denarja državljanom povišali njihov standard oziroma celotno ekonomiko države, kaj šele njeno konkurenčno sposobnost.

V prvi vrsti se ZDA obračajo sami vase in reševanju njihovih notranjih problemov. V kar bodo ZDA mednarodno bolj vključene bo zelena politika. Brez rešitve klimatskih problemov bodo socialni problemi ZDA le še večji.

Proces se je začel pri predsedniku Obami, vendar je bilo obilo kritik na račun hitrosti sprememb. Kritike so se sprevrgle v proteste pri Trumpu, Covid je proces preoblikovanja družbe pri Bydnu samo pospešil. Hitrost in uspešnost tega procesa je nemogoče napovedati, ker se družba tudi tu ideološko razslojuje na podpornike in nasprotnike tega procesa. Večina mladih demokratov je mnenja, da je družba in ameriški način življenja, s katero se je nedavno večina identificirala in bila nanjo ponosna, nekaj najslabšega kar se je lahko ZDA zgodilo. Nasprotno večina republikancev zagovarja stare ideale in vrednote. Pričakovanja, da bo predsednik Biden zagovarjal stare ameriške vrednote so se pokazali kot napačna. Postavil se na stran zagovornikov sprememb in se hoče vpisati v zgodovino kot novi Teodor Rooselvelt. Konfrontacija z Rusijo glede Ukrajine je plod njegove administracije in je v veliki meri posledica starega stremljenja ZDA k širjenju »dobrega« in zatiranju slabega. Tako se vsaj opravičuje delovanje ZDA v Ukrajini, prej na Bližnjem vzhodu in drugod.

V resnici je proces dolgoletni demokratski projekt destabilizacije Rusije v cilju preprečitve njenega tesnejšega povezovanja z Evropo. Takoj, ko bodo na oblasti spet republikanci bo za njih Ukrajina postala pomembna le toliko, kolikor bo uporabna za dokazovanje korupcijskih rabot demokratov v Ukrajini na notranji politični sceni.

V opravičilo neuspešnosti notranje politike stranke krive zunanje vplive, Rusijo, Kitajsko, ki v resnici ne moreta vplivati na procese znotraj ZDA, v kolikor jima je to sploh kak interes. V tem se ZDA v ničemer ne razlikujejo od drugih držav. Drugo veliko vprašanje je koliko lahko države, ki se zanašajo na zaščito ZDA v cilju svojih političnih interesov, na to zaščito v dolgoročno še računajo.

Viri:

- osebno videnje, pogovori z znanci in poslovnimi partnerji, internet